• LUČ MI PRIŽGITE

    LUČ MI PRIŽGITE

    (avtorski projekt ob 40-letnici delovanja Lili Bačer Kermavner v ŠG) r.: Sara Lucu

    LUČ MI PRIŽ ...

    (avtorski projekt ob 40-letnici delova ...


    Povezava do vsebine
    Povezava do predstave

  • NA VALOVIH

    NA VALOVIH

    NA VALOVIH ...

    ...

    (tragikomedija)
    Povezava do predstave

  • BESNE BASNI

    BESNE BASNI

    režija: Andrej Jus; avtor: A. Jus in ekipa

    BESNE BASNI ...

    režija: Andrej Jus; avtor: A. Jus in ...

    (predstava za otroke)
    Povezava do vsebine
    Povezava do predstave

  • PELIKAN

    PELIKAN

    režija: Mare Bulc; avtor: August Strindberg

    PELIKAN ...

    režija: Mare Bulc; avtor: August Stri ...

    (igra o ljudeh)
    Povezava do predstave

  • RESNO MOTENI

    RESNO MOTENI

    Režija: Jernej Kobal, Avtor: L. Baffie

    RESNO MOTENI ...

    Režija: Jernej Kobal, Avtor: L. Baff ...

    (komedija)
    Povezava do predstave

  • LJUBEZEN, STRAST IN GRDI PULOVERJI

    LJUBEZEN, STRAST IN GRDI PULOVERJI

    režija: Jaša Jamnik; avtor: Ken Ludwig

    LJUBEZEN, STR ...

    režija: Jaša Jamnik; avtor: Ken Ludw ...

    (komedija)
    Povezava do predstave

  • Sezona 2022/2023

    SEZONA 2022/2023

    SEZONA 2022/2 ...

    ...

    Programska knjižica sezone 2022/2023
    Povezava do vsebine

  • Pregled Šentjakobskih zbornikov kar preko spleta!

    PREGLED ŠENTJAKOBSKIH ZBORNIKOV KAR PREKO SPLETA!

    PREGLED ŠENT ...

    ...


    Povezava do vsebine

  • LINHART

    LINHART

    Režiser: Juš A. Zidar; Avtor: Andrej Rozman - Roza

    LINHART ...

    Režiser: Juš A. Zidar; Avtor: Andrej ...


    Povezava do predstave

  • ZA NARODOV BLAGOR

    ZA NARODOV BLAGOR

    Režija: Gojmir Lešnjak Gojc; Avtor: Ivan Cankar

    ZA NARODOV BL ...

    Režija: Gojmir Lešnjak Gojc; Avtor: ...

    (komedija)
    Povezava do predstave

  • KOKOŠJI ROD

    KOKOŠJI ROD

    režija: Ž. Sedmak; dramatizacija: M. in Ž. Sedmak po literarni predlogi J. Ribičiča

    KOKOŠJI ROD ...

    režija: Ž. Sedmak; dramatizacija: M. ...

    (igra za mlade)
    Povezava do predstave

ZA NARODOV BLAGOR
Prikaži / Skrij

ZA NARODOV BLAGOR

Režija: Gojmir Lešnjak Gojc; Avtor: Ivan Cankar

(komedija)
Povezava do predstave

Opis predstave

Andrej Rozman Roza

LINHART

Režija: Juš A. Zidar

Jerica Majerhold Ostrovršnik, Gregor Usenik, Gašper Oblak; Foto: A. Košir Barbara Lečnik Spaić, Edi Gril, Dragan Remškar; Foto: A. Košir Gašper Oblak, Janez Vlaj, Dragan Remškar, Jerica majerhold Ostrovršnik; Foto: A. Košir Ksenija Hlebec Švalj, Edi Gril; Foto: A. Košir Domen Bergant, Janez Vlaj, Barbara Lečnik Spaić, Gregor Usenik, Edi Gril, Gašper Oblak; Foto: A. Košir
 

 

Avtor: Andrej Rozman Roza

Režiser: Juš A. Zidar

Scenograf: Damir Leventić

Kostumografinja: Mateja Čibej

Avtor glasbene opreme: Lado Jakša

Asistent in asistentka kostumografinje: Bojan Vister in Helena Hafner

Lektor: Renato Horvat

 

Premiera: 25. november 2022, Šentjakobski oder

Predstava traja 1 uro in nima odmora.


Igrajo:

Gregor Usenik, Jerica Majerhold Ostrovršnik, Janez Vlaj, Rok Pirnat, Ksenija Hlebec Švalj, Gašper Oblak, Edi Gril, Barbara Lečnik Spaič, Dragan Remškar, Domen Bergant

 

Drugi sodelavci:

Vodja predstave, šepetalka in rekviziterka: Lenka Kombia | Lučni tehnik: Gregor Törner | Tonski tehnik: Miha Vlaj | Scenski tehniki: Ivan Kostanjevec, Gregor Törner, Miha Vlaj | Izdelava scene: Damir Leventić in Ivan Kostanjevec | Izdelava kostumov in dodatkov: Bojan Vister in Helena Hafner | Oblikovanje maske in frizur: Incognito design | Maskerke: Incognito design, Nika Dermastja, Rina Grošelj | Garderoberja: Bojan Vister in Marko Skok

 

O predstavi:

Besedilo Linhart Andreja Rozmana Roze je nastalo kot poglobljena študija biografije in konteksta časa avtorja prve komedije v slovenskem jeziku. Kompleksno tke mrežo odnosov inpoznanstev, ki Linharta ob njegovem povratku z Dunaja v Ljubljanopozimi 1780 pripeljejo v Zoisov intelektualni krog, kjer pod pritiskom Kumerdejevega vztrajnega prigovarjanja in Zoisove dolgoročne narodnozavedne ambicije po številnih poskusih izmikanja vendarle pristane na poskus pisanja v kranjskem jeziku, četudi je vse dotlej pisal zgolj nemško in imel ambicije nagovarjati številčnejše nemško govoreče bralce oz. gledalce. Rozino besedilo prepleta biografske naracije vseh vidnejših predstavnikov tedanjega ljubljanskega intelektualnega kroga, zbranega okoli Linharta: njegovega prijateljain mecena barona Žigo Zoisa, šolnika in intelektualca Kumerdeja, mestnega kirurga Makovica in njegovo ženo Maričko, njeno sestro Joži, hčer slovitega gostinca Mihaela Detele - Bombabirta, ter jih prepleta z zgodbo Linhartovega odnosa s tesnim prijateljem Martinom Kuraltom, s katerim sta dve leti pred prihodom v Ljubljano izstopila iz samostana v Stični in bila kot nosilca naprednih razsvetljenskih idej razumljena kot politično nevarna - zlasti Kuralt, ki kljub Linhartovim prizadevanjem nikoli ni našel stalne zaposlitve in miru na Kranjskem in je moral večino svojega življenja prebiti na tujem. Obenem z izčrpnostjo biografskih dispozitivov omenjenih figur v besedilu narativno linijo vodi zgodba nastanka prve komedijev slovenskem jeziku, Županove Micke, ki se (kot njeno genezo upodablja dramska predloga) rojeva kot posledica ekonomske stiskein tesnih osebno-intimnih vezi Linharta z omenjenim ljubljanskim intelektualnim krogom. Vsekakor pa besedilo vzpostavlja polje gledališča - umetnosti - pisateljevanja, ki je v duhu razsvetljenskih idej prav tisto, s katerim se začenja vzpostavljati skrb za slovenski jezik in se skupaj z njo rojeva slovenska narodna identiteta. Nenazadnjegre pri tem za zanesenjake, ljubitelje in posameznike, ki so svoj prosti čas posvetili skrbi za razvoj slovenskega jezika in za njegovo mesto v javnem prostoru. Protagonisti dramskega besedila so poeni strani Linhart, Zois, Kumerdej in njihovi bližnji, a bistveno bolj od njih postaja tekom razvoja besedila protagonist slovenski jezik, ki mu prav ljubiteljsko gledališče ponudi prvo javno zatočišče.

Na tem temelju je bila zasnovana izhodiščna misel uprizoritve, ki skuša v kontekstu ene najuglednejših slovenskih ljubiteljskih gledaliških institucij interpretirati izhodiščno besedilno predlogo zlasti skozi prizmo ljubiteljske gledališke družine, podobne tisti, za katero je nastal izvorni prevod nemške igre Die Feldmühle oz. njena priredba z izostrenim in pronicljivim humorjem, usmerjenim v specifiko kranjskega okolja. Županova Micka, napisana za Društvo ljubiteljev gledališča (katerega članica je bila tudi Linhartova žena - Joži Detelova, ki je igrala Micko) in praizvedena 28. 12. 1789, je na eni strani budila vero v iznajdljivost malega človeka, da se zoperstavi prevaram gospode in obenem, hkrati pa je bil njen namen, da skozi smeh (poleg prostočasne zabave publike) v ljudeh prebudi zavest o moči in pomembnosti njihovega maternega jezika - torej njihove lastne in od oblasti drugačne specifične identitete, ki jo pogojuje prav jezik. Kar potrjuje tudi zapis v enem izmed ljubljanskih časopisov dan po premierni izvedbi igre (avtor kateregaje morda prav Žiga Zois): “Vam, gospodje in gospe te družbe, se ne zahvaljuje le revež iz dna srca; tudi ves narod je ponosen na vas in vas bo ovekovečil v letopisih literature in dejal: Ti so bili, ki so položili temelj za izpopolnitev materinega jezika in ga napravili uporabnega tudi za oder.”

Uprizoritev se je torej naslonila na kontekstualizacijo rojstva slovenske komedije in slovenske odrske besede prav skozi duha ljubiteljske gledališke družine in iz njenega specifičnega intuitivnega odrskega humorja, ki nosi avtentičen ljudski izraz, ki je imel, in morda še vedno ima, potencial vsaj blagih začetkov in zametkov družbenih sprememb.

V kronologiji te izhodiščne intence smo ustvarjalci uprizoritve nekoliko odstopili od biografsko-zgodovinske ravni, ki jo izčrpno in v popolnosti tke dramsko besedilo, ter se oprli na njegov narativni skelet: zgodbo od prihoda osiromašenega in deziluzirangea Linharta v Ljubljano (po neuspehu s tragedijo Miss Jenny Love v Nemčiji) prek romance z Joži Detelovo do rojstva prve slovenske komedije iz duha časa in idej razsvetljenstva. Obenem pa smo po principih snovalnega gledališča (kjer avtorji uprizoritvenega materiala postanejo prek improvizacij in vadbenih študij kolektiv igralcev v sodelovanju z režijsko ekipo), z dodanim neverbalnim uprizoritvenim materialom iskali tisti tip satiričnega humorja in sodobne pronicljivosti, ki je primarno linhartovski in izvorno gledališki. V tem smo sledili osrednji naraciji besedilne predloge in obenem iskali spoj s primarnim virom, ki tiči prav v duhu ljubiteljskega gledališča in linhartovskega humorja, ki sta rodila slovensko komedijo in nam jo prepustila v rabo, reinterpretacijo in reinvencijo vsakič znova.

Juš A. Zidar

Povezava do gledališkega lista.

Jerica Majerhold Ostrovršnik, Gregor Usenik; Foto: A. Košir Dragan Remškar, Rok Pirnat, Ksenija Hlebec Švalj; Foto: A. Košir Barbara Lečnik Spaić, Janez Vlaj, Edi Gril; Foto: A. Košir Jerica Majerhold Ostrovršnik, Gregor Usenik, Gašper Oblak; Foto: A. Košir Barbara Lečnik Spaić, Janez Vlaj, Rok, Pirnat, Edi Gril, Domen Bergant, Gregor Usenik; Foto: A. Košir
 


Sponzorji

Sigledal.org Zavarovalnica Triglav Mestna Občina Ljubljana Optika Feliks Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije Cvetličarna Šimenc