Opis predstave

Oscar Wilde

IDEALEN SOPROG (komedija)

Režija: Dejan Spasić

 

Avtor: Oscar Wilde

Prevod: Milan Dekleva

Priredba, režija, scenografija in izbor glasbe: Dejan Spasić

Dramaturgija: Denis Poniž

Kostumografija: Katja Komljanec Koritnik

Asistent kostumografije: Bojan Vister

Svetovalec za gib: Klemen Janežič

Lektorica: Živa Čebulj

 

Premiera: 12. oktober 2018, Šentjakobski oder

Predstava traja 1 uro in 35 minut in nima odmora.

 

Igrajo:

Lord Goring, brezhiben dendi: Elias Rudolf

Sir Robert Chiltern, pomočnik ministra za zun. zadeve: Matej Čujovič, k.g.

Lejdi Chiltern, njegova žena: Tjaša Valentinčič

Gospodična Chiltern, njegova sestra: Pija Svetec

Gospa Cheveley: Nives Mikulin

Lord Caversham, oče lorda Goringa: Tone Bertoncelj

Lejdi Markby: Mojca Lavrič

Lejdi Basildon: Tina Tavčar

Gospa Marchmont: Anja Glušič

Vikont de Nanjac, ataše na francoski ambasadi v Londonu: Bojan Vister / Peter Cusma

Phipps, služabnik lorda Goringa: Dragan Remškar

Mason, batler sira Roberta Chilterna: Vahid Mehičić

  

Drugi sodelavci:

Vodja predstave in rekviziterka: Lenka Blejec | Lučna tehnika: Gregor Törner, Ela Šegina | Tonska tehnika: Matej Kermavner, Miha Vlaj | Maska in frizure: Incognito design  | Garderoba: Bojan Vister, Marko Skok | Scenski tehniki: Ivan Kostanjevec, Gregor Törner, Miha Vlaj  | Izdelava in predelava scene: Ivan Kostanjevec; Gregor Törner, Marko Vojvoda, Gregor Perko, Saša Strnad, Bojan Vister | Izdelava in predelava kostumov: Katja Komljanec Koritnik, Bojan Vister, Mateja Šuštaršič

Zahvaljujemo se: Cvetličarni Šimenc, Optiki Feliks, Čevljarstvu Aleš Beljan in Cafe Čoklu.

 

O predstavi:

Štiri konverzacijske komedije Oscarja Wilda (Pahljača lady Windemer, Nepomembna ženska, Idealen soprog in Važno je imenovati se Ernest/Važno je biti resen), napisane oz. uprizorjene med letoma 1892 in 1895, predstavljajo enega od vrhuncev angleške viktorijanske literature. Vse štiri komedije prikazujejo javne vrline in skrite grehe viktorijanske družbe. Dramatik je bil v času, ko so nastale te komedije, na vrhuncu svoje družbene in literarne slave, a je še istega leta, ko je bil premierno uprizorjen Idealen soprog (1895), doživel sramoten in boleč padec na samo dno družbe, podobno kot ga gospa Cheveley napoveduje protagonistu, siru Robertu Chilternu. Na dveh sodnih procesih je bil zaradi homoseksualnosti obsojen na dve leti prisilnega dela, ki ju je preživel v treh zloglasnih kaznilnicah, po odpustu pa je odšel v prostovoljni eksil v Francijo, kjer je zapuščen, reven in bolan umrl v skromni hotelski sobi v Parizu. Wilde, ta »strupeni irski jezik«, kot ga je imenoval eden od časnikarjev, ki so še v času njegove slave in družbenega ugleda dan za dnem sramotili s karikaturami in pamfleti, je bil tipičen produkt viktorijanske visoke družbe. Kot lord Goring iz Idealnega soproga je živel tipično dandyjevsko življenje, sestavljale so ga zabave, slavnostne večerje, sprejemi, gledališke in operne predstave, konjske dirke, popotovanja po tujini, udobno in večinoma brezdelno življenje, katerega največji problem je bilo to, kakšen cvet v gumbnici se bo podal tej ali oni večerni obleki. A Wilde je bil stkan iz nasprotij: kakor je po eni strani oboževal to visoko, brezdelno, v rituale oblačenja, hranjenja in praznega govoričenja ujeto družbo, je po drugi strani kirurško natančno, v bleščečih dialogih, ki jih izrekajo tipični predstavniki te družbe, razgaljal njene skrite grehe in moralne prestopke. V sijajnih parabolah je razkrinkaval prepade med tem, kar je bila predstava visoke družbe za javnost, in resničnimi dejanji ljudi, ki so se ukvarjali z nekoristnimi rečmi, da bi se imeli za koristne in pomembne. A z Mabel Chiltern, mlajšo Robertovo sestro, je ustvaril tudi lik upornice, ki z drugačnimi pogledi motri življenje in vidi njegove resnične probleme. Zanjo ljubezen ni nadomestek za politične igre, ki ustvarjajo prostor za nepošteno, koruptivno bogatenje, privilegije in kupljivo ljubezen.
Marsikaj iz časov, ko je imperialni Angliji vladala viktorijanska morala in kar je zabeležil Wilde, je danes preživeto in gledalcu komajda razumljivo. A jedro te komedije o ljubezni in korupciji z vsemi domislicami, paradoksi in nenavadnimi miselnimi obrati ostaja živo in aktualno. Predstava tako prenaša izkušnjo nekega drugega, zgodovinskega časa v našo sodobnost. In ko Wildove dramske osebe zaživijo v naši sodobnosti, nenadoma presenečeni ugotovimo, da so ljubezenske in politične spletke, ki so poganjale viktorijansko družbo, še vedno žive in imajo isti učinek, kot so ga imele pred več kot sto leti. In to je čar, ki ga skrivajo Wildove konverzacijske komedije, to je kvaliteta, zaradi katere so še vedno aktualne in zabavne.

Denis Poniž, dramaturg