Opis predstave

ZBUDI SE, KATKA! (komedija)

Režija: Boris Kobal

Avtor: Milan Grgić

Režija: Boris Kobal

Asistentka režije: Tatjana Peršuh

Prevod: Alenka Bole Vrabec

Scenografija: Ana Rahela Klopčič

Kostumografija: Boris Kobal, Tatjana Peršuh

Asistent kostumografije: Bojan Vister

 

Premiera: oktober 2009

Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora

 

Igrajo:

Niko..........Leopold Pungerčar

Igor..........Aljaž Godec / Simon Mlakar

Elvira..........Nika Per / Meta Černe

Terezija Valjavec, Elvirina mati..........Mojca Lavrič / Lili Bačer Kermavner

Tomo..........Damjan Kolovrat

Kazimir..........Marko Skok

Cenček..........Samo Ravnikar / Bojan Vister

Katarina..........Pika Mihelič

 

Ostali sodelavci:

Vodja predstave in rekviziterka: Tanja Skrbinšek

Maska: Urša Vrbančič, Danijel šmon

Garderoba: Slava Brzin, Bojan Vister

Vodja tehnične ekipe: Milenko Pavlović

Tonski tehnik: Matjaž Ugovšek, Goran Lorencin

Lučni mojster: Boris Milanko, Gregor Toerner

Izdelava in predelava kostumov: Bojan Vister

Izdelava scene: Milenko Pavlović, Ivan Kostanjevec

Fotografije: Bor Slana

 

O predstavi:

Nikova žena in tašča odhajata čez vikend, in povsem normalno je, da Niko in prijatelji prosto stanovanje izkoristijo za snemanje striptiza. Stvar bi fantastično uspela, če ne bi plesalka, ki jo boli glava, po pomoti pogoltnila taščinih uspavalnih tablet. A fantje ostanejo ledeno hladni in logično sklenejo, da se je pač treba znebiti »trupla«. Pri tem na pomoč prijazno priskočita bivši kaznjenec in ženin nesojeni ljubimec, zato vse poteka povsem brez zapletov. Oziroma bi tako potekalo, če se med tem ne bi vrnili žena in tašča… Izvrstno spisana situacijska komedija v Feydojevskem slogu, ki doživi svoj vrhunec in konec v striptizu! Po odgovor, kdo se sleče, boste morali priti v gledališče.

O avtorju:

Milan Grgič (1934-1997), hrvaški dramatik in pisec, je bil po osnovni izobrazbi glasbenik, vendar je za seboj pustil tudi kup dramskih in drugih besedil . širši publiki je znan predvsem po libretih za nekatere hrvaške najbolj prepoznavne muzikale, kot sta Jalta, Jalta in Cesar je nag. Večina njegovega dela je zabavne narave in ga odlikuje izrazit smisel za humor. »Na tapeti« so v glavnem zakonski prepiri, dolgčas v meščanskih družinah, medgeneracijski spopadi začinjeni z bliskovitimi obrati, anekdotičnimi zapleti ter sočnimi dialogi in dovtipi. Zdravi meri humorja se Grgić ni odrekel tudi v svojih nekoliko bolj resnih besedilih (npr. Mali trg). Zato ga literarna kritika načeloma uvršča med avtorje zelo vešče napisanih besedil peresno lahke kategorije.

O bulvarki:

Igra Zbudi se, Katka je bulvarka. Njen prvi in edini cilj je zabavati - od prve do zadnje minute, na vse mogoče načine, z vsemi znanimi in predvsem preverjenimi sredstvi. In sredstva so, če jih kar naštejemo, bizaren, neverjeten zaplet, situacijska komika, klišejski liki, besedne igre, namigovanje na spolnost in vratolomen tempo.

Ker je Zbudi se, Katka bulvarka, prava, polnokrvna, takšna, ki se noče imeti za nič drugega, je vse to seveda postavljeno na ogled. Bizarni zaplet se začne z nepopisno živčnim pakiranjem kovčkov in odhodom dveh klišejsko naslikanih zmajev v ženski podobi. Pritisk že tako neznosni situaciji dvigajo telefonski klici, ki počasi luščijo resnične načrte moških. Ko bosta ženski odmaknili pete, bo v stanovanje prišla striptizeta, kar je dovolj, da pokrijemo celotni segment seksualnih namigov. In ko se ta objekt poželenja pod vplivom uspavalnih tablet nazadnje spremeni v živo truplo, dočaka vrhunec tudi situacijska komika. Začne še panično tekanje po stanovanju, ki se z vrnitvijo prej omenjenih gospodaric spremeni v kotel je na robu eksplozije. Razplet je tudi bolj ali manj znan. Kotla ne bo razneslo. Nihče ne bo umrl. Glavni akterji jo bodo odnesli z manjšimi praskami, pa še te se bodo poznale v glavnem le na egih občutljivih dušic. Ko se bodo zacelile, se bomo vsemu smejali. In s tem smo bulvarko Katko že skoraj izčrpali. Le ene, morda dveh reči ne smemo pozabiti. Prva so vrata. Veliko vrat. Morda so katera kdaj zaprta, a nobena niso nikoli zaklenjena. Vedno so pripravljena, da kdo stopi skoznje in popolnoma spremeni potek dogajanja. Naj ne bo pomote - to nikakor ne želi biti kontrapunkt zaprtim sartrovskim vratom. Ni podtalnega, globljega, medvrstičnega sporočila na primer o tem, da so tudi odprta vrata pekel. Prav tako ne smemo klišejsko naslikanih, karikiranih likov imeti za kritiko človeških nravi. Akterji drame so res prazni, nečimrni, surovi, pohotni, brez hrbtenice, čudni… A to je izključno sredstvo za zabavo. Liki samo kot šala, izrečena izključno zato, ker je bila ravno priložnost zanjo. Nedolžno. Brez slabih misli. V maniri: »priložnost dela vic«. Zato je bulvarka je le to, kar vidite ravno ta hip na odru.S tem pristanemo pri drugi reči, ki je ne smemo pozabiti. Da bi bilo na odru, ko se igra bulvarka, kaj videti in se ob tem imeti fino, mora biti dogajanje kot vožnja z vlakcem smrti. Ali pa kot vožnja s hitrim športnim avtomobilom. Natančna, energična, odločna, vedno s stopalko za plin pritisnjeno do konca … In predvsem brez napak. Dokler ni napak, so ovinki užitek, ovire izziv, obrati igrivi … Ko se zgodi napaka, takšna, da je treba spustiti plin, običajno sledi katastrofa. Sesuje se edina stvar, ki se jo od bulvarke po definiciji pričakuje: zabava.

Galerije slik za to predstavo