SRAKICA IN SOVA
Režija: Tomaž Urgl
(komedija)
Povezava do predstave
(predstava za otroke)
Povezava do vsebine
Povezava do predstave
(tragikomedija)
Povezava do predstave
(komedija)
Povezava do predstave
(komedija)
Povezava do predstave
(komedija)
Povezava do vsebine
Povezava do predstave
(komedija)
Povezava do predstave
(ugledališčena poezija)
Povezava do predstave
komedija
Povezava do predstave
(predstava za otroke)
Povezava do predstave
(igra za mlade)
Povezava do predstave
(komedija)
Povezava do predstave
(komedija)
Povezava do predstave
Režija: Jaša Jamnik
Avtor: Milan Jesih
Režija: Jaša Jamnik
Kostumografija: Ana Matijevič
Asistent kostumografije: Bojan Vister
Glasba: Gregor Strniša in izvajalci
Premiera: marec 2010
Predstava traja 1 uro in 25 minut in nima odmora.
Rujko..........Rok Gombač
Muro..........Grega Močivnik
Sisko..........Miha Vlaj
Cika..........Katja Fajdiga
Vol..........Danijel Šmon
Petelin..........Boris Car
Prva kura/ Prva čebela..........Tjaša Valentinčič
Druga kura/Druga Čebela..........Mateja Zelič
Tretja kura/ Tretja Čebela..........Nina Franko
Prašič..........Srečko Kermavner
Prasica..........Saša Hodnik
Ferdinand..........Jurij Torkar
Melona..........Edi Gril
Cilinder..........Grega Usenik
Električni pastir..........Božo okorn
Gos..........Žana Močnik
Župan..........Leopold Pungerčar
Ostali sodelavci:
Vodja predstave in rekviziterka: Majda Pamič
Oblikovanje maske in frizur: Incognito Design
Maskerke: Urša Vrbančič, Nataša Vrenjak, Maša Prešern
Garderoba: Slava Brzin
Vodja tehnične ekipe: Milenko Pavlovič
Tonski tehnik: Marko Bančič, Matjaž Ugovšek
Lučni mojster: Boris Milanko
Izdelava in predelava kostumov: Bojan Vister
Izdelava scene: Milenko Pavlović, Ivan Kostanjevec
Fotografije: Bor Slana
Poskusite gledati Govedino legendarno in hkrati misliti na resničnostni šov
Najprej stavek o času nastanka in kraju dogajanja zgodbe o bikcu Ferdinandu. Ko je bila zapisana, je bila španija na pragu državljanske vojne, Evropa pa ideološko razpeta med črni ekstremizem Nemčije in Italije ter rdeči ekstremizem Sovjetske zveze. Ironija je, da je imelo Munrojevo kratko delo približno tako nizko leteče literarne ambicije, kot so nizko leteče Ferdinandove bikoborske. Bila je le predloga za ilustratorsko vajo. A ker zaostrene družbenopolitične razmere niso tolerirale nevtralnosti, je tudi bikca Ferdinanda potegnilo v konflikt. Tradicionalistični desničarji so ga brali kot kritiko bikoborbe - enega najbolj svetih, nedotakljivih ljudskih izročil, simbola španije. In knjigo prepovedali. Bolj zaradi načelnega nasprotovanja kakor zaradi resničnega pacifizma je zato Sovjetska zveza bikca Ferdinanda izberala za enega svojih zastavonoš. Rezultat? Hollywood je naredil (kratki animirani) film, programiran za uspeh. Ves ta družbeno-politični kontekst sodobnemu branju in odrskemu uprizarjanju umanjka. Imamo pač drugačen svet. Nič več velikih ideologij, nič več smrtonosne rulete s stavo na rdeče ali črno, nič več apriornih (ad hoc izvensodnih) sojenj. Pacifistični bik, ki pod plutovcem ovohava cvetje, je v takšnem svetu muzejski eksponat. Zato je bilo z njim treba nekaj narediti. Milan Jesih izvirno pripoved razširi v dramo v verzih. španska vas sicer ostane to, kar je - živalska farma. A zvezde predstave so po novem Muro, Sisko in Rujko - trije narcisoidni biki, ki sanjajo o bikoborbi in slavni smrti v areni. Zanje navijajo prašiči, gosi, kure, voli in ostala živina. Vse skupaj se godi v organizaciji župana španske vasi osla ter dveh madridskih gospodov s čudnima klobukoma. In da ne pozabimo - osrednji lik pravzaprav postane mati krava, ki si od vsega najbolj želi videti svoje bikce krvave klecati v pesku arene. Vsi ti junaki, ki si neznansko želijo posončiti se v soju bikoborske slave njihovega sovaščana, težo dogajanja prenesejo s Ferdinandovih pleč. Rinejo v ospredje z bahaškim mlatenjem prazne slame, ključni dogodek pa postane večerja, na kateri goveja mati Cika in zrcali današnji čas bojevitih povzpetnikov in izigranih miroljubnežev v svetu vsakovrstnega klanja in prav zato tudi gospodarske uspešnosti. še nobena Jesihova igra ni bila tako prežeta s sarkazmom, porojenim iz globoke človeške prizadetosti, iz rane sveta, ki jo pesnik opazuje tako kot njegov Ferdinand, nemočen in zgrožen.
Mi temu dodajmo še pripombo o resničnostnih šovih. Jesihova igra je namreč način, kako elegantno zaobiti moralistično debato o samoponiževanju glavnih akterjev in pridobitništvu režiserjev, pa vseeno povedati, kako zagovedno se nam zdi vse skupaj. Kajti res! Poskusite gledati glavne junake bike, navijačice kure, zarotnika osla in konferanso prasico ter obenem misliti na kak aktualni resničnostni šov. Ironično - zaradi podeželske scene prva pride na misel Kmetija. Toda ali je takšno razumevanje v resnici zvesto naravi bikca Ferdinanda, ki leži pod plutovcem, voha cvetje in se ne meni za skrbi človeka? Ali pa je Govedino legendarno morda bolj primerno brati samo zelo naivno, na prvo žogo - kot jezikovno poslastico, polno besednega izumiteljstva in zabavnega duhovičenja? Če jo vidimo kot tako, je kot bi sedeli v dobri gostilni in počasi žulili kozarec rdečega in kos govedine, ki smo ju naročili izključno zaradi užitka v okusu. Tako fino je Jesihovo pisanje. Potem pa pri dobrem večernem šniclju to zgodbo tudi zaključimo - mirno, neambiciozno, politično korektno. Kakor je Jesihova Govedina legendarno ob svojem izidu mirno končala le na valovih slabo poslušanega art radia in na straneh slabo branega literarnega mesečnika.
Jaša Jamnik
Vpišite svoj elektronski naslov in se prijavite na brezplačne novice o aktualnih predstavah.
Naslov
Šentjakobsko gledališče Ljubljana
Krekov trg 2, 1000 Ljubljana
Uprava
Vodnikov trg 5, 1000 Ljubljana
tel./fax: 01/ 23 12 860, gsm: 031/ 225 230
email: info@sentjakobsko-gledalisce.si
Blagajna
Krekov trg 2, 1000 Ljubljana
telefon: 031 708 369
email: blagajna@sentjakobsko-gledalisce.si
©2010 Šenjakobsko gledališče Ljubljana. Vse pravice pridržane. Dejavnost sofinancirata MOL in JSKD.
Izdelava: Mark Debeljak za Union-Consult d.o.o.