Tičja kletka

TIČJA KLETKA
Komedija po motivih znanih filmov in gledaliških del
Priredba in režija: Gašper Tič
Asistentka režije: Silvija Jovanovič
Prevod izvirnika: Maja Gal Štromar
Scenografija in kostumografija: Katja Komljanec Koritnik
Asistentka kostumografije: Tina Šmuc
Koreografija: Saša Hodnik
Glasbena oprema: Dejan Došlo

Igrajo:
Srečko Kermavner………………Armand Goldman
Bojan Vister………………………………Albert/Zaza
Mario Dragojević………………………………Agador
Samo Ravnikar…………………………Val Goldman
Silvija Jovanović……………………………Catherine
Tone Bertoncelj……………………senator Keeley
Lili Bačer Kermavner………………..gospa Keeley
Maπa Tkavc………………………….Barbara Keeley
David Dolamič………………………Mercedes, Ana
Jure Orel………………………Albatros/Biljana, Ana
Jure Goričar……………………………..Marylin, Ana
Luka Valenčak………………………….La Linia, Ana

Sodelavci
Vodja predstave in rekviziterka: Tanja Skrbinšek
Kreator maske: Luka Mirjan Simšič
Maska: Urša Vrbančič, , Nataša Vrenjak, Lea Miloševič
Garderoba: Slava Brzin
Vodja tehnične ekipe: Milenko Pavlović
Tonski tehnik: Matjaž Ugovšek
Oblikovanje luči: Katja Komljanec Koritnik, Davor Balent, Boris Milanko
Lučni mojster: Boris Milanko
Izdelava kostumov: Tina Šmuc, Mateja Šuštaršič, Vesna Vogrin, Bojan Vister
Teh. pomoč: Janez Komljanec, Jože Cedilnik
Izdelava scene: Milenko Pavlović, Ivan Kostanjevec

Draga gledalka, dragi gledalec!
Tičja kletka še zdaleč ni le igra o gejevskem paru, ki ima v lasti transvestitski klub. Je ‘žalostna komedija’, ‘vesela drama’ ali pa ‘komična melodrama’, ki nudi veliko v zabavo in še več v razmislek. Je toliko zgodba omenjenega para kot konservativnega senatorja in njegove družine ter zgodba o ljubezni sina in hčerke obojih, ki jima kot Romeu in Juliji na poti do uresničitve sanj stojita družini. S tem preseže aktivistično noto za pravice homoseksualcev, liberalcev, konservativcev in sploh vseh strastno opredeljenih in postane predstava o ljubezni. S klišejsko izrisanimi zgodbami in lastnostmi vseh protagonistov (družini, ki ju loči veroizpoved, spolna usmerjenost, življenski stil in nazor) in vpletenih (biološka mama, priseljeni služabnik, transvestiti), ki prav vsi skupaj začuda živijo na istem planetu in se znajdejo v precej nerodnem in komičnem zapletu, je precej jasna zrcalna slika sodobnega sveta in večnih vprašanj v popolnoma razliČnih življenskih zgodbah posameznikov v njem. Na duhovit in spreten način pred našimi očmi obravnava moralo, ljubezen, politiko, rasizem, drugačnost, strpnost ipd. v vsej svoji relativnosti. V svoji želji pripeljati gledalca do točke ko preneha obsojati, se neprestano poigrava z nagnjenostjo k sodbi slehernega v dvorani; je bolj moralno sporen gejevski par ali konservativni senator - podpredsednik Koalicije za moralni red, katere predsednik umre na mladoletni temnopolti prostituki? Je ljubezen istospolnega para, ki v ničemer ne ogroža nikogar in je vzgajal Vala, dejansko manj vredna od ljubezni hetero staršev, ki sta vzgajala Barbaro? Je za konservativnega nestrpneža huje židovstvo ali spolna usmerjenost? Je iskrenejši kdor se preoblači v žensko ali kdor v sled politične kariere menjava stranke? So strpnejši geji ali heteroseksualci? Kdo je sploh drugačen?

Večno aktualni pojem drugačnosti, ki v sodobni družbi dosega rekordne dimenzije v razpravah, definicijah, teoretiziranju, želji po uveljavljanju strpnosti in hkrati nasprotni učinek v nestrpni vsakdanjosti človeštva, ki tone v transvestiji. Še najmanj v konkretni. Se res niste še nikoli počutili drugačni? Kaj pa recimo nesrečni, žalostni, veseli - drugačni od večine, ki vas, kot se vam je zdelo, v danem tremutku ni razumela? No, torej smo dejansko drugačni vsi, čeprav žal res ne enakopravni. Morda je še en korak na poti k temu zavedanje: VSI DRUGAČNI - VSI NA ISTEM. Se res niste še nikoli preoblekli? Ne v ženine ali moževe obleke, preprosto pretvarjali? Nadeli masko? Pa čeprav v službi ‘male koristne laži’? Torej je dejansko cel svet nekakšen transvestitski klub…

Če imamo težave s strpnostjo, se je lahko začnemo učiti v svojem vsakdanu. Zadnjič mi je namreč znanka, ki živi v bloku in varuje vnučka, potožila, da jo neprestano karata spodnja mlada soseda, ki ju otroški koraki motijo pri spanju ob pol desetih dopoldne. Dodala sta tudi, da sta že veliko prestala pod drsajočimi koraki njenega bolnega moža … Torej Add 1. Bodimo strpni do svojih bližnjih in lokacijsko bližnjih. Add 2. Ko nas napade rasizem ali nacionalizem, se spomnimo kakžnega športnega uspeha svoje države, gola, koša, za katerega je bil zalužen prav neslovenec, ki jih sicer zmerjate s Čefurjem ipd. Add 3. V nadaljevalnem tečaju strpnosti pa so nam, ko je ravno aktualen slovenski družinski zakonik, na voljo konkretni dokazi raziskav istospolnih družin, trdnejši in temeljitejši kot o cepivih, s katerimi se veselo cepimo v svoje ‘dobro’; v ZDA odrašča v istospolnih družinah 14 milijonov otrok, med njimi in otroci ‘tradicionalnih družin’ ni nikakršnih razlik v spolni usmerjenosti (nasprotna teorija o vplivu vzgoje na usmerjenost je sploh zabavna v Sloveniji, saj so vse geje do sedaj pač vzgojili tradicionalni pari), izobrazbi, ničemer, le v eni lastnosti - otroci iz istospolnih družin so veliko tolerantnejši in ne bi za partnerja nikdar imeli homofoba. Torej drži, da je vzgoja pomemben dejavnik, kot pravi tudi matičar na koncu naše predstave: ”Z vgojo otrok v duhu srčnosti in strpnosti lahko prispevata k varnejši in mirnejši prihodnosti vseh nas.” Si je kdo ne želi? Sicer pa, optimizem velja; kdo bi si namreč pred petdesetimi leti mislil, da bo kdaj predsednik ZDA temnopolt, kajne!? Svet gre naprej, morda bi šel hitreje tudi, če bi prisluhnili konservativcem, ki se neprestano vračajo nazaj. Če bi le pogledali dlje nazaj kot navadno. Vsaj do antične Grčije… Skratka, dobrodošli v Tičji kletki! Zabavajte se na naš in če le zmorete, tudi na svoj račun.
Naj se zastor dvigne!
Vaš Gašper Tič.

(Foto: Bor Slana)