Janez Vlaj, predsednik društva

Ob domala stoletnem delovanju ljubiteljskega repertoarnega Šentjakobskega gledališča v Ljubljani naj ne zveni prenapeto misel, da je tudi to gledališče skozi čas sooblikovalo identiteto življa v tem mestu. Podobno kot Tromostovje, Ljubljanski grad, Zmajski most ali Ljubljanski nebotičnik je tudi Šentjakobsko gledališče postalo del mestne podobe, brez katerega bi bila Ljubljana preprosto osiromašena, okrnjena - kar bi kot neko prikrajšanje utegnili občutiti tudi prebivalci, ki ga sploh ne obiskujejo. Morda bi nekdo rekel, da je tako razmišljanje pretirano in da se lahko porodi le v glavah samovšečnih diletantskih ustvarjalcev. Pa vendar je naš dolg do vseh rodov pred nami, ki so sloves tega gledališča ustvarili in utrdili s svojo predanostjo in dosežki, izpričanimi s številnimi nagradami in v tem gledališču vzniklimi velikimi imeni slovenskega igralstva, da ta sloves ohranimo in ga ne zapravimo. To lahko storimo, sledeč misli enega od ustanoviteljev Šentjakobskega gledališča (tedaj Šentjakobskega gledališkega odra) Viktorja Markiča, kot »[…] družina, ki z ljubeznijo do gledališke umetnosti […] verno prikazuje kulturne vrednote v kolikor mogoče prostrani oddaljenosti od diletantizma«, ter z vašo pomočjo drage obiskovalke in dragi obiskovalci našega gledališča. Veseli bomo vašega obiska in pozornosti, kajti brez vas ne bi moglo biti nas.

                                                       Predsednik društva Šentjakobsko gledališče

                                                                                                      Janez Vlaj