• PETELINJI ZAJTRK

    PETELINJI ZAJTRK

    režija: G. Lešnjak - Gojc; avtor: F. Lainšček

    PETELINJI ZAJ ...

    režija: G. Lešnjak - Gojc; avtor: F. ...

    (romantična komedija)
    Povezava do predstave

  • KLINIKA TIVOLI D.O.O.

    KLINIKA TIVOLI D.O.O.

    režija: Gorazd Žilavec

    KLINIKA TIVOL ...

    režija: Gorazd Žilavec ...

    (komedija)
    Povezava do vsebine
    Povezava do predstave

  • TI NORI TENORJI

    TI NORI TENORJI

    Režija: Gojmir Lešnjak - Gojc; Avtor: K. Ludwig

    TI NORI TENOR ...

    Režija: Gojmir Lešnjak - Gojc; Avtor ...

    (komedija)
    Povezava do predstave

  • MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG

    MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG

    Režija: M. Šmalc, Avtor: D. Kovačević

    MARATONCI TE? ...

    Režija: M. Šmalc, Avtor: D. Kovačev ...

    komedija
    Povezava do vsebine
    Povezava do predstave

  • MARJETKA, STR. 89

    MARJETKA, STR. 89

    režija in koreografija: Sebastjan Starič; Avtor: L. Huebner

    MARJETKA, STR ...

    režija in koreografija: Sebastjan Sta ...

    (eksperimentalno-satirični kabaret)
    Povezava do predstave

  • BOG MASAKRA

    BOG MASAKRA

    režija: Boris Kobal; avtorica: Y. Reza

    BOG MASAKRA ...

    režija: Boris Kobal; avtorica: Y. Rez ...


    Povezava do vsebine

  • BLOK II

    BLOK II

    režija: Andrej Jus; avtor: R. Vilčnik

    BLOK II ...

    režija: Andrej Jus; avtor: R. Vilčni ...

    (komedija)
    Povezava do predstave

  • SEKS IN LJUBOSUMNOST

    SEKS IN LJUBOSUMNOST

    Režija: Jaša Jamnik, Avtor: M. Camoletti

    SEKS IN LJUBO ...

    Režija: Jaša Jamnik, Avtor: M. Camo ...

    (pohotno-maščevalna komedija)
    Povezava do predstave

  • DEKAMERON

    DEKAMERON

    režija: P. Ekart, avtor: G. Boccaccio, dramatizacija: J. Usenik

    DEKAMERON ...

    režija: P. Ekart, avtor: G. Boccaccio ...

    (komedija)
    Povezava do predstave

  • O PETELINU IN PAVU

    O PETELINU IN PAVU

    Režija: Žiga Sedmak; Avtorica: Bina Štampe Žmavc

    O PETELINU IN ...

    Režija: Žiga Sedmak; Avtorica: Bina ...

    (vesela igrica za otroke)
    Povezava do predstave

  • Pregled Šentjakobskih zbornikov kar preko spleta!

    PREGLED ŠENTJAKOBSKIH ZBORNIKOV KAR PREKO SPLETA!

    PREGLED ŠENT ...

    ...


    Povezava do vsebine

TI NORI TENORJI
Prikaži / Skrij

TI NORI TENORJI

Režija: Gojmir Lešnjak - Gojc; Avtor: K. Ludwig

(komedija)
Povezava do predstave

Šentjakobsko nekoč

Šentjakobsko nekoč

Za lažji in podrobnejši pregled smo zbornike pripravili tudi v elektronski obliki. Če želite pogledati zbornike, kliknite na rdeče obarvan naslov. Naslovi oziroma povezave so opremljeni s kratkim opisom kaj zbornik vsebuje. Na koncu te strani pa je po besedah Petra Ovsca predstavljen krajši pregled zgodovine in delovanja šentjakobskega gledališča Ljubljana.

(Elektronizacija jubilejnih zbornikov je nastala v okviru 90 letnice po zamisli in izvedbi častne članice Tatjane Rebolj) 

1. šentjakobsko gledališče v Ljubljani: 15 let.

Prvi zbornik prinaša ob 15-letnici opis ustanovitve in delovanja gledališkega odra od 1921 do 1936, seznam vseh uprizorjenih del s številom ponovitev in bogato slikovno gradivo.

2. Jubilejni zbornik šentjakobskega gledališča Ljubljana. 1920 - 1950

Zbornik ob 30 letnici prinaša kroniko (opis ustanovitve in delovanja gledališkega odra od 1921 do selitve v novo dvorano v Mestnem domu, odziv članov med II. sv. vojno in obnovo po vojni do leta 1950), seznam uprizorjenih del, opis gostovanj po Sloveniji in nekaj analiz gledaliških del. Bogato slikovno gradivo.

3. Jubilejni zbornik šentjakobskega gledališča Ljubljana. 1920 - 1961

Vsebina zbornika ob 40 letnici: poslanstvo šentjakobskega gledališča, kronika od 1950 do 1961 po posameznih sezonah, seznam vseh uprizorjenih del od ustanovitve gledališča leta 1921 s številom ponovitev posamezne predstave, drugi statistični podatki (krstne uprizoritve, jubileji članov gledališča, režiserji s številom režij v šG, seznam aktivnih članov od 1920), bogato slikovno gradivo.

4. šentjakobsko gledališče 1921- 1971, jubilejni zbornik ob 50-letnici

V zborniku ob 50-letnici delovanja gledališke skupine je predstavljenih pet najstarejših članov, nekaj utrinkov iz zgodovine gledališke skupine, dnevniški zapisi z večdnevnih gostovanj po Sloveniji, tabelarični pregled uprizoritev po sezonah, krstnih, festivalskih uprizoritev, seznam aktivnih članov od leta 1921 in njihovih jubilejev.

5. Jubilejni zbornik šentjakobskega gledališča Ljubljana 1921 - 1981

Zbornik ob 60-letnici prinaša nekaj pozdravnih sestavkov, pregled vseh uprizoritev po sezonah, seznam krstnih in festivalskih uprizoritev, priznanj članom in gledališču, jubilejev članov, seznam aktivnih članov od leta 1920 ter bogato slikovno gradivo. 

6. Teater je teater; Zbornik ob 70-letnici šentjakobskega gledališča

Za zbornik ob 70-letnici je Peter Ovsec uredil prispevke številnih članov in prijateljev gledališča in napisal povezovalno besedilo. Objavljen je pregled uprizoritev po sezonah s popravki, pregled sodelujočih pri predstavah s številom nastopov, seznam krstnih in festivalskih predstav ter priznanj. Bogato slikovno gradivo.

7. šentjakobsko gledališče Ljubljana. Leta ljubezni in dela : 1921 - 1996

Ob 75-letnici delovanja šentjakobskega gledališča Ljubljana je prispevke in kritike zbral in uredil Peter Ovsec. Bogato slikovno gradivo.

8. Zbornik šentjakobskega gledališča Ljubljana ob 90-letnici

Opis delovanja ljubiteljskega gledališča zadnjih 15 let, pregled članov in uprizoritev od ustanovitve 1921 do 2011, esej dramaturginje Mojce Kreft o vlogi šentjakobskega gledališča, spomini, utrinki, anekdote ..., bogato slikovno gradivo.

 

Krajši pregled zgodovine in delovanja šentjakobskega gledališča po besedah Petra Ovsca.

Začelo se je v šentjakobskem predmestju. V času vsestranske suše po prvi svetovni vojni, ko se je prebujala tudi slovenska domovina, po odmiranju čitalnic so se zbrali navdušenci v takratnem Gospodarsko naprednem društvu za šentjakobski okraj. Največji zapuščini tega društva sta bili šentjakobska knjižnica in šentjakobski oder, ki so ga ustanovili nekdanji čitalničarji in spremenili v repertoarno gledališče; v prvi sezoni leta 1921/22 so uprizorili kar 16 premier s 56 ponovitvami. Gledališče je živelo v prostorih otroškega zavetišča v Florjanski ulici. V sezoni 1932/34 pa so se preselili v Mestni dom in delovali do leta 1941, ko jim je italijanski okupator porušil oder in v dvorano naselil svoje gasilce. Leta 1946 je po kulturnem molku teater spet začel delovati. Zgradili so nov oder in tako se je začelo polpoklicno obdobje gledališča. Kar 12 igralcev je bilo stalno angažiranih. Ob svojem igralskem delu so opravljali tudi za gledališče nujno potrebna opravila, drugi igralci pa so za odigrane predstave prejemali skromen honorar. Po šentjakobskem zgledu so začela delovati tudi druga gledališča takega tipa: na Jesenicah, v škofji Loki, Kranju, na Ptuju. Leta 1964 je ta polpoklicna doba ugasnila in gledališče je postalo spet ljubiteljsko.

šentjakobsko gledališče je doživljalo več obdobij: že leta 1922 je prevzel mesto režiserja Milan Skrbinšek in kar nekaj sezon je potekalo v znamenju absolutnega vodstva tega znamenitega režiserja in igralca. Skrbinšek je uprizoril skoraj vsega Cankarja na tem odru in upravičeno je zapisal v Jutru 25. 4. 1925 Srečko Kosovel: "Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni." Skrbinškovo obdobje se je leta 1929 končalo, ker je ta veliki umetnik moral zaradi nerazumevanja takratnega vodstva Narodnega gledališča odpovedati vsako sodelovanje. Gledališče je ostalo odvisno samo od svojih moči. Tako so, za delo poprijeli ustanovitelji Viktor Markič, Drago Pogorelec-Karus, Milan Petrovčič (ki je režiral več kot sto gledaliških del, umetniško vodil teater v polpoklicno dobo in doživel ponovno ljubiteljsko obdobje).

Kakšno je bilo to gledališče? V svojem prvotnem času je bilo za današnje pojme prav avantgardno-eksperimentalno. Ljudsko igro so igrali za blagajno in za vzdrževanje. V obdobju po drugi svetovni vojni pa je bilo v Ljubljani delo razdeljeno drugače: Drama SNG je igrala klasiko in sodobno problemsko dramo, na novo ustanovljeno Mestno gledališče ljubljansko meščansko dramo in komedijo, šentjakobsko gledališče pa je v načelu moralo gojiti ljudsko igro in komedijo. Le včasih so skrenili z dogovorjene programske smeri in zaigrali še kaj drugega. Kulturni politiki pa so trdili, da vendar potrebujemo gledališče za občinstvo, ki še ni zadosti zrelo za Dramo. To je šentjakobčane precej peklilo, saj so mu oponašali tudi z javno kritiko in mu zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih strigli peruti in ga večkrat hoteli preprosto ukiniti.

V osemdesetih letih je šentjakobsko gledališče uprizorilo blizu 10.000 predstav. Naštudiranih je bilo čez 500 iger – od tega 165 domačih del. Slovenski avtorji so doživeli kar 61 krstnih uprizoritev, tuji pa so bili prvič na Slovenskem na tem odru blizu sedemdesetkrat. Nastopilo je blizu 1000 igralcev in igralk, plesalk in plesalcev, glasbenikov. Sodelovalo je 70 režiserjev. Čez 1000 prestav so šentjakobčani uprizorili tudi na gostovanjih – pa pri naših zamejcih v Italiji in Avstriji in zdomcih v švici. Tudi v nekdanji naši "širši domovini" je bilo šentjakobsko gledališče reden gost.

Kaj je bilo šentjakobsko gledališče, morda najbolje pove pismo legendarnega Staneta Severja: "Zmeraj sem se dobro počutil na šentjakobu. Ob njegovem prazniku moram zapisati, da je bil dolga leta pomembna akademija za igralsko umetnost, in vesel in ponosen sem, da sem bil njen učenec …"

Iz šentjakobskih vrst je mnogo igralk, igralcev in režiserjev odšlo v poklicna gledališča, k slovenskemu filmu, na radio in televizijo. šentjakobčani so zapolnili prve vrzeli ob ustanavljanju Mestnega gledališča ljubljanskega. Po "vajeniški dobi" na tem odru še danes odhajajo mladi na AGRFT in potem v slovenska gledališča in tudi v svet.

Zapisal: Peter Ovsec

Ljubljana, glasilo mestne občine Ljubljana, september 2000

Sponzorji

Mestna Občina Ljubljana Optika Feliks Cvetličarna Šimenc Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije Sigledal.org