• SEN

    SEN

    režija: Nataša Barbara Gračner; avtor: E. Luttmann

    SEN ...

    režija: Nataša Barbara Gračner; avt ...

    (komični delirij v enem dejanju)
    Povezava do predstave

  • O MRTVIH SAMO DOBRO

    O MRTVIH SAMO DOBRO

    režija: Jaša Jamnik; avtor: Eric Chappell

    O MRTVIH SAMO ...

    režija: Jaša Jamnik; avtor: Eric Cha ...

    (komedija)
    Povezava do vsebine
    Povezava do predstave

  • Abonma ljubiteljske kulture

    ABONMA LJUBITELJSKE KULTURE

    ABONMA LJUBIT ...

    ...


    Povezava do vsebine

  • Pregled Šentjakobskih zbornikov kar preko spleta!

    PREGLED ŠENTJAKOBSKIH ZBORNIKOV KAR PREKO SPLETA!

    PREGLED ŠENT ...

    ...


    Povezava do vsebine

  • OBISK STARE GOSPE

    OBISK STARE GOSPE

    režija: Gojmir Lešnjak - Gojc; avtor: F. Duerrenmatt

    OBISK STARE G ...

    režija: Gojmir Lešnjak - Gojc; avtor ...

    (tragična komedija)
    Povezava do vsebine
    Povezava do predstave

  • PETELINJI ZAJTRK

    PETELINJI ZAJTRK

    režija: G. Lešnjak - Gojc; avtor: F. Lainšček

    PETELINJI ZAJ ...

    režija: G. Lešnjak - Gojc; avtor: F. ...

    (romantična komedija)
    Povezava do vsebine
    Povezava do predstave

  • RESNO MOTENI

    RESNO MOTENI

    Režija: Jernej Kobal, Avtor: L. Baffie

    RESNO MOTENI ...

    Režija: Jernej Kobal, Avtor: L. Baff ...

    (komedija)
    Povezava do predstave

  • BESNE BASNI

    BESNE BASNI

    režija: Andrej Jus; avtor: A. Jus in ekipa

    BESNE BASNI ...

    režija: Andrej Jus; avtor: A. Jus in ...

    (predstava za otroke)
    Povezava do vsebine
    Povezava do predstave

  • JETNIK DRUGE AVENIJE

    JETNIK DRUGE AVENIJE

    režija: Gorazd Žilavec; avtor: N. Simon

    JETNIK DRUGE ...

    režija: Gorazd Žilavec; avtor: N. Si ...

    črna komedija
    Povezava do predstave

  • SPOMIN VODE

    SPOMIN VODE

    režija: Primož Ekart; avtor: Shelagh Stephenson

    SPOMIN VODE ...

    režija: Primož Ekart; avtor: Shelagh ...

    komična melodrama
    Povezava do predstave

PETELINJI ZAJTRK
Prikaži / Skrij

PETELINJI ZAJTRK

režija: G. Lešnjak - Gojc; avtor: F. Lainšček

(romantična komedija)
Povezava do vsebine
Povezava do predstave

Šentjakobsko nekoč

Šentjakobsko nekoč

Za lažji in podrobnejši pregled smo zbornike pripravili tudi v elektronski obliki. Če želite pogledati zbornike, kliknite na rdeče obarvan naslov. Naslovi oziroma povezave so opremljeni s kratkim opisom kaj zbornik vsebuje. Na koncu te strani pa je po besedah Petra Ovsca predstavljen krajši pregled zgodovine in delovanja šentjakobskega gledališča Ljubljana.

(Elektronizacija jubilejnih zbornikov je nastala v okviru 90 letnice po zamisli in izvedbi častne članice Tatjane Rebolj) 

1. Šentjakobsko gledališče v Ljubljani: 15 let.

Prvi zbornik prinaša ob 15-letnici opis ustanovitve in delovanja gledališkega odra od 1921 do 1936, seznam vseh uprizorjenih del s številom ponovitev in bogato slikovno gradivo.

2. Jubilejni zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana. 1920 - 1950

Zbornik ob 30 letnici prinaša kroniko (opis ustanovitve in delovanja gledališkega odra od 1921 do selitve v novo dvorano v Mestnem domu, odziv članov med II. sv. vojno in obnovo po vojni do leta 1950), seznam uprizorjenih del, opis gostovanj po Sloveniji in nekaj analiz gledaliških del. Bogato slikovno gradivo.

3. Jubilejni zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana. 1920 - 1961

Vsebina zbornika ob 40 letnici: poslanstvo šentjakobskega gledališča, kronika od 1950 do 1961 po posameznih sezonah, seznam vseh uprizorjenih del od ustanovitve gledališča leta 1921 s številom ponovitev posamezne predstave, drugi statistični podatki (krstne uprizoritve, jubileji članov gledališča, režiserji s številom režij v šG, seznam aktivnih članov od 1920), bogato slikovno gradivo.

4. Šentjakobsko gledališče 1921- 1971, jubilejni zbornik ob 50-letnici

V zborniku ob 50-letnici delovanja gledališke skupine je predstavljenih pet najstarejših članov, nekaj utrinkov iz zgodovine gledališke skupine, dnevniški zapisi z večdnevnih gostovanj po Sloveniji, tabelarični pregled uprizoritev po sezonah, krstnih, festivalskih uprizoritev, seznam aktivnih članov od leta 1921 in njihovih jubilejev.

5. Jubilejni zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana 1921 - 1981

Zbornik ob 60-letnici prinaša nekaj pozdravnih sestavkov, pregled vseh uprizoritev po sezonah, seznam krstnih in festivalskih uprizoritev, priznanj članom in gledališču, jubilejev članov, seznam aktivnih članov od leta 1920 ter bogato slikovno gradivo. 

6. Teater je teater; Zbornik ob 70-letnici Šentjakobskega gledališča

Za zbornik ob 70-letnici je Peter Ovsec uredil prispevke številnih članov in prijateljev gledališča in napisal povezovalno besedilo. Objavljen je pregled uprizoritev po sezonah s popravki, pregled sodelujočih pri predstavah s številom nastopov, seznam krstnih in festivalskih predstav ter priznanj. Bogato slikovno gradivo.

7. Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Leta ljubezni in dela : 1921 - 1996

Ob 75-letnici delovanja šentjakobskega gledališča Ljubljana je prispevke in kritike zbral in uredil Peter Ovsec. Bogato slikovno gradivo.

8. Zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana ob 90-letnici

Opis delovanja ljubiteljskega gledališča zadnjih 15 let, pregled članov in uprizoritev od ustanovitve 1921 do 2011, esej dramaturginje Mojce Kreft o vlogi šentjakobskega gledališča, spomini, utrinki, anekdote ..., bogato slikovno gradivo.

 

»Seme, ki ga je od nekod razpihal veter, je res padlo na rodovitna tla« so bile besede Viktorja Markiča, enega izmed ustanovnih članov Šentjakobskega gledališča.

Sto let neprekinjenega delovanja Šentjakobskega gledališča - edinega najstarejšega ljubiteljskega repertoarnega gledališča v Ljubljani, v Sloveniji in  na območju republik nekdanje Jugoslavije ter po zadnjih dognanjih tudi v državah Evropske skupnosti - pri ustvarjanju kulturnega življenja kot vedno znova nastajajočega preporoda v sferah ljubiteljske kulture, ki sledi usmeritvam najsodobnejšega evropskega gledališča in njegovim duhovnim vrednotam.

12. decembra 1920 je bil kot zapuščina Gospodarsko naprednega društva za Šentjakobski okraj ustanovljen Šentjakobski oder. Na štefanovo, 26. decembra 1920, so v gostilni Pri Lozarju odigrali nekaj komičnih točk s petjem in glasbo.

V začetku 19. stoletja so stari Ljubljančani hišo na Gornjem trgu ob cerkvici sv. Florijana, v kateri je bilo otroško zavetišče, poimenovali Ta usrana šola. V njej je v naročju otroškega joka in plenic svoje prve igre uprizarjal Šentjakobski oder. Izraz Šentjakob je sčasoma izgubil krajevni pomen in je postal skoraj sinonim za Šentjakobsko gledališče, saj so se nekdanji mestni okraji ob širitvi mesta zlili v celoto.

Šentjakobsko gledališče je v svoji stoletni zgodovini doživljalo več vzponov in padcev: leta 1922 je prevzel mesto režiserja Milan Skrbinšek in kar nekaj sezon je potekalo v znamenju absolutnega vodstva tega znamenitega režiserja in igralca. Pod njegovim vodstvom so uprizorili skoraj vsega Cankarja na tem odru in upravičeno je S. Kosovel, potem ko si je ogledal Kralja na Betajnovi, v časopisu Jutro 25. 4. 1925,zapisal: Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni. Skrbinškovo obdobje se je leta 1929 končalo, ker je ta veliki umetnik moral zaradi nerazumevanja takratnega vodstva Narodnega gledališča odpovedati vsako sodelovanje. Gledališče je ostalo odvisno samo od svojih moči. Tako so za delo poprijeli ustanovitelji Viktor Markič, Drago Pogorelec-Karus, Milan Petrovčič (ki je režiral več kot sto gledaliških del, umetniško vodil gledališče v polpoklicno dobo in doživel ponovno ljubiteljsko obdobje).

Šentjakobski oder se je v sezoni 1932/33 preselil v Mestni dom, kjer domuje še danes. To živahno gledališče je utihnilo samo v času 2. svetovne vojne, ko so italijanski okupatorji porušili oder in ostale prostore spremenili v spalnice za svoje vojake. Kot eden prvih talcev v Ljubljani je padel tudi nekdanji član gledališča Ernest Eyppr, narodni heroj, po katerem nosi ime Eypprova ulica v Trnovem.

Po vojni so člani obnovili oder in Šentjakobsko gledališče je dobilo polpoklicni status. Kar 12 igralcev je bilo stalno angažiranih, ob svojem igralskem delu pa so opravljali tudi za gledališče nujno potrebna opravila. Drugi igralci so za odigrane predstave prejemali skromen honorar. V 50-letih prejšnjega stoletja je bilo zanimanje za gledališke predstave tako veliko, da igralci niso imeli prostora, da bi si ogledali predstave svojih kolegov. V zapisniku upravnega odbora gledališča beremo: Igralci, ki se udeležujejo predstav, največkrat nimajo kam sesti, ker so običajno predstave razprodane. Zato so primorani stati ob vratih ali pa si pravočasno priskrbeti oz. kupiti vstopnico. Zato upravni odbor sklene, da bo pri vsaki predstavi igralcem na razpolago 5 brezplačnih sedežev.

Po šentjakobskem zgledu so v tem času začela delovati tudi druga gledališča podobnega tipa: na Jesenicah, v Škofji Loki, Kranju, na Ptuju. Leta 1964 je ta polpoklicna doba ugasnila in Šentjakobsko gledališče je postalo spet ljubiteljsko.

V svojem prvotnem času je bilo Šentjakobsko gledališče za današnje pojme prav avantgardno-eksperimentalno. Ljudsko igro so igrali za blagajno in za vzdrževanje. V obdobju po drugi svetovni vojni pa je bilo v Ljubljani delo razdeljeno drugače: Drama SNG je igrala klasiko in sodobno problemsko dramo, na novo ustanovljeno Mestno gledališče ljubljansko meščansko dramo in komedijo, Šentjakobsko gledališče pa je v načelu moralo gojiti ljudsko igro in komedijo. Le včasih so skrenili z dogovorjene programske smeri in zaigrali še kaj drugega. Kulturni politiki so trdili, da potrebujemo gledališče za občinstvo, ki še ni zadosti zrelo za Dramo. Tovrstna programska usmeritev je bila pogosto predmet ostre kritike, ki je zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prešla celo v težnje po ukinitvi Šentjakobskega gledališča.

Kljub vse bolj neprijaznim časom za prostovoljne ljubiteljske dejavnosti Šentjakobsko gledališče Ljubljana vztraja pri svojem poslanstvu. V svoje vrste leto za letom sprejema številne nove, predvsem mlajše člane. Ta dejavnost jim nudi raznolike možnosti za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, mnogim pa pomeni tudi prve ustvarjalne korake na njihovi kasnejši poklicni poti. Bilo bi premalo prstov na obeh rokah, če bi hoteli našteti vse izjemne gledališke ustvarjalce, ki so zrasli iz šentjakobskih vrst v katerih se je v stotih letih zvrstilo okrog 1000 igralk in igralcev, saj je za nas prav vsak pomemben in dragocen.

Šentjakobsko gledališče je bilo od nekdaj stičišče generacij, apolitično svetišče boginje Talije. V novem tisočletju nadaljuje svojo programsko usmeritev v bolj lahkotne, komedijske vsebine, veliko pozornost namenja uprizoritvam za otroke in mladino še vedno pa tudi projektom, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne najdejo prostora v drugih gledališčih. Tako je bilo Šentjakobsko gledališče na primer eno prvih, ki se je v preteklosti spoprijelo s tako zahtevnim žanrom, kot je muzikal in se proslavilo z izjemno uspešnimi uprizoritvami. Gre skratka za gledališče, ki je preživelo številne vzpone in padce in – zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih, pa tudi v zadnjem desetletju – preživelo vse poskuse, da bi mu pristrigli peruti ali ga celo ukinili.

Poskusi so se izjalovili predvsem zaradi trdnega igralskega jedra, ki je med ljubitelji brez primere. Na Šentjakobskem odru so se mojstrila številna velika igralska imena, med drugim: Ernest Eypper, Vasja Ocvirk, Milan Kalan, Ivan Cesar, Ančka Levarjeva, Frane Milčinski – Ježek, Rudi Kosmač, Bine Matoh, Marjan Trobec, Ervina Wricher Petrovčič, Miran Petrovčič, Marjan Lombar, Stane Sever, Draga Potočnjak, Jurij Souček, Primož Ranik, Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček, Barbara Cerar, Mateja Rozman, Jan Bučar, Maja Martina Merljak, Primož Forte, Andrej Murenc, Kristijan Guček, Vesna Bončina, Nika Juvan, Nejc Ropret, Jure Zrnec, Miha Golob, Dejan Spasič, Jernej Čampelj, Janez Usenik, Jaša Koceli, Ana Kržišnik, Luka Cimprič, Mario Dragojević, Sara Lucu, Matic Valič, Eva Stražar, Nika Vidic, Urban Kuntarič, Blaž Dolenc, Matej Zemljič, Zoran More, Damjan Trbovc ..., kar nedvomno priča o veličini repertoarja, veličastni tradiciji in predvsem velikanskem vložku in talentu celotnega umetniškega ansambla. Ansambla, ki se po stotih letih pod vodstvom Milana Goloba z najrazličnejšimi odmevnimi akcijami zoperstavlja neljubim razmeram in se pogumno, srčno in karseda velikopotezno obrača »nazaj v prihodnost«.  

Šentjakobsko gledališče Ljubljana praznuje 100 let. Danes je Šentjakobsko gledališče Ljubljana društvo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. V Evropi ni moč najti enakega gledališča. Ljubiteljskega gledališča, ki vsako sezono izvajajo repertoarni program. Šteje več kot 140 članov, ljubiteljskih igralk in igralcev, ki letno brez plačila uprizorijo preko 150 gledaliških predstav za odrasle, otroke in mladino, od tega čez 40 gostovanj, ki si jih ogleda 20 tisoč in več obiskovalcev. V stotih letih je bilo odigranih okrog 600 premier in preko 12.000 ponovitev od tega okrog 100 krstnih uprizoritev in več kot 170 del slovenskih avtorjev. Ker si je predstave Šentjakobskega gledališča ogledalo preko 2.000.000 obiskovalcev radi rečemo, da nas pozna vsak Slovenec.

Ob stoti obletnici ustanovitve je Ministrstvo za kulturo Šentjakobsko gledališče Ljubljana vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine kot nosilca dejavnosti pod enoto Ljubiteljsko gledališče. Za svoje delo, pa so gledališče in njegovi članice in člani prejeli številne nagrade in priznanja. Med drugim: častni zank svobode RS (1996), red zasluge za narod s srebrnimi žarki (1971), nagrada mesta Ljubljana (1980), plaketa mesta Ljubljana (2011), zlato priznanje ZKD Ljubljana (2012), Linhartova plaketa (2012), zlata značka ZKO Slovenije (1990), več kot 70 festivalskih nagrad in priznanj na festivalih v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in zamejstvu, 12 nagrad Sklada Staneta Severja za področje ljubiteljskega gledališča, več kot 20 drugih nagrad, priznanj in državnih odlikovanj.

O pomenu ŠG-ja nenazadnje pričajo besedne zveze Šentjakobčan/-ka, Šentjakobski oder itd., o katerih v naših največjih profesionalnih gledališčih ni ne duha ne sluha (ste že slišali, da bi, denimo, igralce naše Drame kdo imenoval »dramatiki«, igralce Mladinskega gledališča pa »mladinci«?), kar pomeni, da je gledališko udejstvovanje s čisto posebno umetniško ali kar šentjakobsko sinergijo preraslo v način življenja (in si morda prislužilo celo novo slovarsko geslo).

Sponzorji

Cvetličarna Šimenc Optika Feliks Zavarovalnica Triglav Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije Mestna Občina Ljubljana Sigledal.org