dr. Rok Andres, umetniški vodja

Skupaj. Tudi v gledališču.

Čas zadnjih dveh let je ob vseh pretresljivih dogodkih prinesel tudi nekaj spoznanj. Naučili se sicer nismo ničesar, kar ne bi nekoč že vedeli, a smo spotoma pozabili. Kot eno glavnih spoznanj razumem pomembnost biti skupaj. Gledališče, posebej pa še ljubiteljsko gledališče, temelji na tem, da znamo in zmoremo delati, ustvarjati in živeti skupaj. V praznih dvoranah ni 'življenja; tudi če je na odru živa uprizoritev, brez vezi med igralcem in gledalcem, med idejno, zvočno in slikovito podobo uprizoritve ter množico publike ... če nismo skupaj, ni gledališča. S previdnimi koraki smo se vračali v naše domove kulture in umetnosti, na razdaljah, strahoma, pa vendar veseli, da nas gledališče lahko spet nagovarja kot skupnost.

Leto, v katerem je Šentjakobsko praznovalo visok in pomemben jubilej, je bilo polno dramatičnih sprememb, soočenj in srečanj. Po koncu prve svetovne vojne, po epidemiji španske kuge je Šentjakobski oder v novi resničnosti takratnega časa odstiral gledališko umetnost in razreševal njene enačbe, in tako tudi v našem obdobju lahko v podobnih razmerah neposredno in kreativno sodeluje pri oblikovanju nove zavesti in ustvarja s povečano močjo. Predvsem pa s svojo dejavnostjo poudarja pomen skupnosti, da zmoremo skupaj ustvarjati, iskati in razčlenjevati dramo in gledališče, se skupaj smejati, imeti solzo v očeh, nazdravljati, pogledati v oči, sprejeti trdo besedo, imeti radi, slišati in poslušati, občudovati, pohvaliti, dvomiti, poskusiti ponovno. Skupaj.

Moja spoštovana prijateljica, zdaj že nekdanja umetniška vodja Šentjakobskega gledališča Mojca Kreft je v repertoar sezone 2022/2023 uvrstila dramske vrhunce in zgodbe naše gledališke zgodovine ter s tem nakazala, da spet živimo v času, ko moramo premisliti svoje temeljne odločitve in prepričanja. Ob tem mi je na misel prišel prizor iz Beckettovega Godota, kjer si Estragon komaj uspe sezuti čevelj in ga, pričakujoč, da bo v njem nekaj našel, obrača in pregleduje. Na spoznanje »Nič za videti«, odgovori Vladimir: »Poskusi ga spet obuti«. V tem vidim naše skupno delo -da poskušamo in poskušamo, dokler ne najdemo, nato pa začnemo spet iskati.

Kot je v poslanici ob dnevu gledališča zapisal Gojmir Lešnjak Gojc, je gledališka umetnost že od pradavnine (na različne načine) skrbela za zabavo, razmislek ali kritiko. In na začetku ter še dolgo skozi zgodovino je bil njeno središče ljubiteljski igralec. In ljubiteljske igralke in igralci, pa vsi sodelavci in sopotniki še danes dokazujete pomen skupnosti, brez katere gledališče ne more obstati.

Želim si, da bi v novi sezoni - ob izvrstnih besedilih, igralskih kreacijah in režijskih vizijah - ansambel Šentjakobskega gledališča s svojimi sodelavci spregovoril o svetu, katerega del je, o svojih občutenjih in vizijah prihodnosti. Tudi zame je prevzeti umetniško vodenje tako izvrstne institucije izziv in odgovornost, a sem prepričan, da nam bo skupaj uspelo. Brez skupnosti ni gledališča, brez dialoga ni situacije in brez snopa svetlobe v temo odra se ne more zgoditi uprizoritev. Naj bo vodilo naših prihodnjih sezon biti skupaj.

dr. Rok Andres

dramaturg in teatrolog

umetniški vodja v sezoni 2022/2023